Samo to še opravim, Samo to še postorim, Potem se spočijem In umirim. (T. Kuntner)
Spoštovani Jože,
Kot bi Tone Kuntner povzel v verzu tvoje besede, povzel tvoje življenje……..
Živel si tiho, skromno, preprosto in pošteno. Kot bi hotel biti neviden, neopazen. Toda tvoja dejanja so bila velika, tvoje delo, ki si ga opravljal, bodisi kot električar, gasilec, kot predsednik krajevne skupnosti Podkraj je bilo spoštovanja vredno. Bil si ljubeč mož in oče, bil si ljubljeni dedi, bil si spoštovan gasilski tovariš. Bil si naš vzor in mentor, bil si neusahljiv vir pozitivne energije, ki si jo širil med vse nas, ki smo te imeli radi in te spoštovali.
Vedno si poznal odgovor, vedno našel rešitev, tudi ko smo drugi že skoraj obupali si ti še vedno s svojim optimizmom znal in zmogel stvari speljati in popeljati v pravo smer.
Zato smo vsi verjeli, da boš zmogel, da se ne boš predal, da boš uspel tudi v boju z zahrbtno boleznijo. Verjel si, upal, bil si prav takšen kot smo te poznali.
Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim.
Dragi Jože, prišel je ta čas, prehitro in prekmalu, veliko bi še lahko postoril, podelil veliko nasvetov, rešil veliko težav. Pogrešali te bomo, pogrešali tvoj optimizem, tvoj nasmeh, tvoj žar v očeh.
Bolezen je bila prehuda, kljub vsej tvoji volji in energiji je bila ovira premočna. Zato dragi Jože, spočij se in umiri, nate pa bo ostal v naših srcih spomin, spomin ki ne bo zbledel, saj si v tem minljivem življenju pustil za sabo premočne sledi, da ne bi ostale v naših spominih.
Že zadnjič pa ti v slovo kličemo z našim gasilskim Na pomoč!